Božidar Novak strateške komunikacije

Bozidar Novak

2008-05-16T07:58:00.001-07:00

Communication management-the key to sustainable reputation

Božidar Novak SPEM Communication group - strategic communications. Communications play the key role in any reputation or perception oriented industry. This was not always the case. While public relations and media relations are for decades perceived as the supportive function of other strategic business sectors, the field of issue management found its place on the same hierarchic where finance or marketing are usually found. According to Božidar Novak, crisis communications gained heavily on importance after several cases of extreme public damage hit some of the leading business in financial industry, food processing industry, petrol industry and telecommunication industry. These were the cases where a single communication mistake caused a company to find itself on the verge of shutting its doors owing to its permanently tarnished image and reputation. A kind of mistakes that could easily be avoided by a single “one sentence” advice from a professional strategic communication expert.

Božidar Novak SPEM PR - strateško komuniciranje. Komuniciranje nosi vlogo strateške funkcije vsakega percepcijskega podjetja. Komuniciranje je postalo eden izmed ključnih stebrov managementa tudi po zaslugi tega, čemur pravi Božidar Novak: Svetovanje v krizah. Strateško svetovanje si je namreč izborilo svoj prostor pod nebom predvsem po zaslugi kriznih situacij in katastrof vseh vrst. In zgoditi se jih je moralo ogromno, preden so podjetja, managerji in stroka prepoznali pomembnost strateškega komuniciranja znotraj odnosov z javnostmi. Pri tem ne gre zmotno domnevati, da je zgolj zaradi kriznih situacij strateško komuniciranje naenkrat postalo „tema dneva“ na hodnikih podjetij.

Potrebno je bilo veliko več „prepričevanja“ podjetij, da je z ustreznim komuniciranjem mogoče omejevati posledice kriznih situacij tudi v vrednosti šestmestnih številk. Božidar novak knjige kriznega komuniciranja najbrž ne bi splavil na trg, v kolikor se na prelomu tisočletja tudi v Sloveniji ne bi podjetja vedno bolj zatekala k strateškim komunikatorjem oz. svetovalcem.

Čeprav je strateške svetovalce na področju komuniciranja danes v Slovneniji mogoče prešteti na prste ene roke, to še ne pomeni, da ni dovolj povpraševanja po tovrstnih storitvah. Problem, ki ga pri svojem delu občuti tudi Božidar Novak je ta, da je povpraševanje po strateških svetovalcih izjemno „sezonske“ narave - ko se pojavijo krize. Verjetno „sezonske“ ni pravi izraz, saj se krize nikoli ne pojavljajo v vnaprej določenih intervalih.

Vendar v trenutku ko se pojavijo, povpraševanje po strateških komunikatorjih na trgu eksplodira. Takšno stanje s sabo nosi mnogo negativnih posledic. V kolikor ekstrapoliramo posledice na stroko, se stroka v takšnem stanju sooča z očitki „astronomskih“ svetovalskih prejemkov. Tako poklic svetovalca na slovenskem trgu počasi dobiva negativen prizvok, ki se skoraj lahko meri s konfliktnim ugledom, ki ga „uživajo“ v javnosti lobisti. Javnost težko „prebavi“ svetovalce, ki svetujejo podjetjem v krizi za mesečne zneske večletnih plač povprečnega delavca. Vendar pa prezrejo dejstvo, da praviloma svetovalec potrebuje 20 let specifičnih izkušenj iz področja stroke PRja, kot tudi iz področja specifične gospodarske dejavnosti. Znanje, ki ga vnovči v času reševanja kriz v podjetjih, mora strateškemu svetovalcu omogočiti preživetje do naslednje „sezone“ kriz, ko ga bodo spet poklicali na pomoč.

Težko je iskati krivca za takšno stanje na trgu. Zagotovo pa drži, da v kolikor bi podjetja konstantno vlagala manjše zneske v pripravo na krizne situacije, v sisteme obvladovanja krizi n preprečevanja kriz, bi to olajšalo vstop na trg mnogim novim strateškim svetovalcem, kar bi spet povzročilo normalizacijo cen tovrstnih storitev in svetovalcem omogočilo konstanten vir prihodkov. Božidar Novak svetovanje v krizah vidi kot dobičkonosen posel, vendar le za tiste, ki so sposobni preživeti „suše“ med posameznimi krizami.

Najverjetneje bo trajalo še nekaj časa, preden bo funkcija strateškega svetovalca za komuniciranje v šolah managementa zasedala enakovreden status kot ga npr. zaseda finančna funkcija v podjetju. Najbrž bo v Sloveniji moralo priti še do večjih, bolj odmevnih in bolj katastrofalnih kriz, na osnovi katerih bodo podjetja še enostavneje izračunala razliko med preventivnimi strateškimi komunikacijami in kurativnimi ukrepi vrste „damage control“. Po drugi strani pa vsakomur, ki je prebral knjigo: Božidar Novak lobiranje je vroče, postane kar hitro jasno, da so strateški svetovalci navadno tudi odlični lobisti. In v kolikor lobisti ne bodo prepričali trga v smotrnost vlaganja v prevencijo kriznih sutacij, pote ga ne bo prepričal nihče.

Bozidar Novak SPEM PR

2008-05-16T07:57:00.001-07:00

SPEM Komunikacijska skupina je agencija specializirana za strateško svetovanje na področju odnosov z javnostmi, odnosov z vplivnimi javnostmi in kriznega komuniciranja. Božidar Novak SPEM PR skupino vodi vse od leta 1986. SPEM je bila tako prva agencija za izvajanje odnosov z javnostmi v Sloveniji (oz. takrat še v SFRJ). Od začetkov do danes je Božidar Novak s SPEM PR skupino sooblikoval stroko odnosov z javnostmi tako v Sloveniji kot v ostalih bivših Jugoslovanskih republikah. Nenazadnje o tem pričajo tudi mnoge knjige Božidarja Novaka o lobiranju in odnosih z javnostmi.

V času jugoslovanskih vojn se je s spremembo družbeno-političnega ustroja regije spreminjal tudi odnos do medijev. Svoboda medijev je namreč bila tisti predpogoj, da je Božidar Novak SPEM PR agencijo sploh lahko tržil na področju odnosov z javnostmi. S svobodo medijev je namreč največ moči pridobila prav javnost. Naenkrat se je večina medijev bolj ali manj uspešno odlepila od neposrednih političnih pritiskov. Bolj kot zgodbe o obiskih in dosežkih posameznih političnih struktur, so postale zanimive zgodbe o navadnih ljudeh, njihovih usodah in razmerah v katerih žive.

Sprememba družbenega ustroja je za sabo potegnila še cel kup drugih zgodb, ki so v vedno večji meri narekovale potrebo po agencijah kot je SPEM Komunikacijska skupina. Plansko gospodarstvo je odromalo na smetišče zgodovine, podjetja so se znašla pred tržnimi izzivi razvitih kapitalističnih družb. Naenkrat je postal pomemben vsak posamezen potrošnik. Odprla so se vrata konkurence iz vsega sveta in podjetja so potrebovala znanje o tem, kako upravljati s kupci na več ravneh. Pri tem je Božidar Novak SPEM PR agencijo strateško vodil v smer iskanja odgovorov na vprašanje, kako konkurirati na trgu tudi z ugledom in ne samo s ceno.

Čeprav se tudi na prelomu tisočletja v slovenkih akademskih klopeh ni veliko govorilo o ugledu kot o strateškem kapitalu organizacije, je trg ugled pričel jemati še kako resno. Profesionalni upravljalci ugleda so postali iskano tržno blago. Pri tem Božidar Novak SPEM PR skupine ni videl samo v vlogi lokalnega igralca. Podobne družbeno-politične spremembe kot v Sloveniji so se odvijale na celotnem območju Balkana. Celotna regija JVZ Evrope se je takorekoč čez noč pričela soočati s spremembami, na katere so razvite demokracije imele čas pripravljati cela desetletja. Odločitev, da Božidar Novak SPEM PR skupino popelje v regijo, je bila pravilna. Pri tem je Božidarju Novaku pri lobiranju za nove posle v veliki meri pomagala usmeritev dela SPEM Komunikacijske skupine v strokovno-izobraževalno dejavnost na področju odnosov z javnostmi in strateških komunikacij.

Z licenco London School of Public Relations (Londonske šole za odnose z javnostmi – LSPR) je Božidar Novak blagovno znamko SPEM Komunikacijska skupina uveljavil kot vodilno na področju PR izobraževanja v regiji. Razvoj stroke odnosov z javnostmi v prihodnosti narekuje vedno globljo specializacijo na posamezna področja. Povsem primerljivo z razvojem marketinga na področja odnosov z javnostmi, oglaševanja,… Kljub temu, da SPEM Komunikacijska skupina razpolaga z znanjem in izkušnjami celovitih PR reštitev, je potrebno poudariti, da se podjetje vedno bolj usmerja v strateško svetovanje izvršnim managerjem vodilnih podjetij v regiji. Božidar Novak SPEM PR in PA agencijo vodi po poti specializacije in vzgajanja strateških svetovalcev, s ključnimi znanji na področjih telekomunikacij, prehrambene industrije, finančnih storitev, energetike in informacijske tehnologije.

Bozidar Novak svetovanje v krizah

2008-05-16T07:56:00.000-07:00

Svetovanje v krizah. Nemalokrat se organizacije znajdejo v vlogi žrtev nepredvidenih dogodkov. Pustimo zdaj na strani krivce oz povzročitelje kriznih situacij, temveč se posvetimo pristopom pri reševanju tovrstnih kriznih dogodkov. Božidar Novak svetovanje v krizah priporoča vsem organizacijam, ki nimajo strokovnjakov za komuniranje v hiši, oziroma imajo zgolj oddelek za občasno komuniciranje z mediji.

Krizne situacije ni mogoče reševati z nekaj sporočili za medije na par sto naslovov. Še več, na takšen način povzročimo organizaciji v krizi še več škode. Upravljanje kriznih situacij je delikaten posel, ki zahteva ogromno znanja iz področja PRja in odlično poznavanje šrišega družbeno-političnega in seveda medijskega okolja. Pri tem velja opozoriti, da neglede na to, kako močna je funkcija odnosov z javnostmi v posamezni organizaciji, se na krizo nikoli ni mogoče 100% vnaprej pripraviti - glej: Božidar Novak knjige o upravljanju z nevarnostmi.

Neglede na pretekle izkušnje organizacije z odzivom na krizne situacije, je vsaka nova kriza unikum. Ne obstajajo vzvodi preventivnega svetovanja v krizah, ki bi v organiziciji vzpostavili tako robustno infrastrukturo znanja, tehnike in procesov, da bi kriza obšla organizacijo popolnoma neopažena med ključnimi deležniki organizacije. Vendar se moti, kdor misli, da je ceneje narediti nič in samo čakati na krizo in najeti strateškega svetovalca za krize, ko se le ta enkrat pripeti. Božidar Novak svetovanje v krizah priporoča predvsem kot preventivno funkcijo. V trenutku, ko kriza udari posamezno organizacijo, ni več časa postavljati osnovne infrastrukture in vzpostavljati hirearhije procesov ter izobraziti ključne govorce za komuniciranje krizne situacije v medijih in pred deležniki podjetja.

Težava ni v tem, da bi si podjetje v krizi ne moglo privoščiti svetovalca. Težava je v tem, da se nepripravljeno podjetje v krizi nemalokrat znajde pred prepadom popolnega propada na trgu ali vsaj bistvene izgube ugleda in vrednosti na trgu. Neglede na to, kako „bogata“ je organizacija, ki se znajde v krizi, ves kapital tega sveta ne more v trenutku krizne situacije organizaciji kupiti čas, ki je nujno potreben za obvladovanje posledic krize in samega razvoja krizne situacije. Tako tudi Božidar Novak svetovanje v krizah med vodilnimi slovenskimi podjetji poskuša uvajati kot preventivno funkcijo. Vsaka preventiva je cenejša kot kasnejša izguba časa med samim razvojem kriznega dogodka.

Nobena organizacija se ne rodi z znanjem „Issue managementa“ in „Crissis communication“. Ta dva pojma je šele potrebno uvesti v podjetje, da bi se le to pričelo ukvarjati z grajenjem sistemov obvladovanja nepredvidljivih dogodkov. Logično je, da manjša, socijalno manj vpeta podjetja ne bodo aktivno lotevala problematike priprav na krizne dogodke iz vidika komunikacijske funkcije podjetja, medtem ko za večja, družbeno tesno vpeta podjetja, Božidar Novak lobiranje in krizno komunciranje vidi kot ključna dejavnika pri orhanjanju vrednosti podjetja na trgu v času kriz. Pri majhnih podjetjih načeloma velja, da je njihov krog deležnikov manjši in zato tudi laže obvladljiv v procesu kriz. Kljub temu lahko podjetje dokaj enostavno ugotovi, ali se mu splača vlagati v pripravo na krizno sitacijo. Vsaka organizacija se naj vpraša, kaj bi za njen obstoj pomenil 1 teden negativnih objav v medijih. V kolikor so mnenja, da to ne bi bistveno vplivalo na njihov poslovno-prodajni proces, potem zanje krizne situacije v smislu komunikacijskih izzivov niso scenarij, v katerega bi se splačalo vlagati. Božidar Novak v knjigah o lobiranju in upravljanju z nevarnostmi postavlja svetovanje v krizah med kritična orodja, ki organizaciji lahko bistveno pomagajo pri uspešni tržni rehabilitaciji po uspešno prestani krizi.

Bozidar Novak Lobiranje je vroce

2008-05-16T07:54:00.000-07:00

Lobiranje je vroče, knjiga Božidarja Novaka SPEM d.o.o., je prvi priročnik za lobiranje na slovenskem trgu. V knjigi Božidar Novak Lobiranje je vroče je mogoče poiskati množico zanimivih informacij o izvajanju odnosov z vplivnimi javnostmi – lobiranju. Vsebinsko je knjiga razdeljena na tri dele. V prvem delu se avtorji posvečajo vprašanju kaj je to lobiranje in kakšno dodano vrednost prinaša. Drugi del se vsebinsko ukvarja z lobiranjem kot znanostjo, s potrebnimi veščinami in znanji, ki jih mora obvladati lobist pri svojem delu. V tretjem delu knjige Božidar Novak Lobiranje je vroče, se avtorji posvečajo inštitucijam Evropske komisije, Sveta EU, nadnacionalnim združenjem in NVO kot vplivnim dejavnikom pri ustvarjanju zakonodajnega okolja držav članic evropske unije. V zaključku knjige Božidarja Novaka, Lobiranje je vroče, se Novak posveča vprašanju prihodnosti stroke izvajanja odnosov z vplivnimi javnostmi.

Nekaj najpomembnejših zaključkov knjige Božidar Novak – Lobiranje je vroče, ki jih je avtor strnil v t.i. deset lobističnih zapovedi. Prva lobistična zapoved pravi, da mora lobist odlično poznati svoje okolje. Božidar Novak meni, da ključni kapital vsakega lobista predstavljajo: socialne mreže, poznavanje političnega in socialnega okolja, veščine psihologije ter poznavanje zakonodajnih procesov. Torej brez teoretičnega in praktičnega znanja ter brez ustreznih karakternih lastnosti je težko postati lobist. V knjigi Božidar Novak Lobiranje je vroče med desetimi lobističnimi zapovedmi na drugem mestu najdemo zapoved, ki pravi, da lobist ne sme nikogar podcenjevati. Lobistični proces je dvosmerna komunikacija iz pozicije moči argumentov in ne argumenta moči. Vsa mnenja štejejo, vsi posamezniki vključeni v proces štejejo, ni nepomembnih faktorjev. V knjigi slikovito pojasni, da še tako nepoučena gospodinja iz ruralnega okolja lahko pomembneje vpliva na javno mnenje kot kopica novinarjev.

Pod tretjo lobistično zapovedjo se skriva dragocen nasvet Božidarja Novaka: „Ne podkupuj in ne izsiljuj“! Ta točka verjetno ne zahteva podrobnejše pojasnitve. Gre za kaznivi dejanji, ki na več ravneh škodita slehernemu udeležencu lobističnega procesa. V četrti točki lobističnih zapovedi najdemo zanimivo trditev, ki pravi: „Ne domišljaj si, da osebno poznanstvo šteje!“ Kljub temu, da so socialne mreže eden izmed ključnih „kapitalov“ slehernega lobista, Božidar Novak na osnovi lastnih izkušenj pravi, da so interesi, ki jih ima dober znanec ali pastorek, ki smo mu pomagali do kakega pomembnega položaja, običajno drugačni od naših. V knjigi Božidar Novak Lobiranje je vroče peto zapoved najdemo pod naslovom: „Mediji naj bodo tvoji zavezniki“. Ne samo, da je dobro za projekt, da ga mediji podprejo, temveč so mediji navadno tisti, ki z lastno raziskovalno žilico lobistu pomagajo otkrivati povezave ter čustvene naboje me deležniki posameznega lobističnega projekta.

V šesti zapovedi Božidar Novak pravi, da „Lobiranci radi poslušajo argumente lobistov“. Mnogi dojemajo lobiranje kot poskus vsiljevanja določenih pogledov v proces zakonodajnega postopka. Vendar temu ni tako. Lobiranci poslušajo lobiste zato, ker jim ti prinašajo informacije. V sedmi točki lobističnih zapovedi iz knjige Božidar Novak Lobiranje je vroče, spoznamo osnovne razlike med lobiranjem doma in lobiranjem na ravni EU. Sedma lobistična zapoved namreč pravi, da je nacionalno lobiranje politično, v EU pa je lobiranje predvsem tehnicističen proces. Kot pravi Božidar Novak, so lobiranci v nacionalnih državah osebe potrjene navadno na neposrednih volitvah, zato so njihovi interesi politični in pogosto javni. V Evropski komisiji so lobiranci tehnokrati, ki poskušajo analitično obravnavati vse prejete informacije s ciljem zadovoljitve najširših možnih interesov skupnosti.

Ostale so še tri lobistične zapovedi. Le te pa prihranimo za tiste, ki bodo knjigo Božidarja Novaka ustanovitelja SPEM komunikacijske skupine, vzeli v roke in se z radovednostjo podali v svet odnosov z vplivnimi javnostmi.

Bozidar Novak knjige Krizno komuniciranje

2008-05-16T07:52:00.001-07:00

Božidar Novak knjige Krizno komuniciranje – Krize fizičnega okolja. V strokovni literaturi pogosto najdemo opredelitev krize fizičnega okolja kot krize tehnološke narave ali krize naravnih katastrof Lebinger (1997). Božidar Novak v knjigi Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti navaja primer iz poslovne prakse, kjer se je podjetje moralo soočiti z lokalnim prebivalstvom zaradi ekološko-političnega problema. Teh primerov je v Sloveniji več, kot bi si povprečen opazovalec lahko mislil. Spomnimo se le na nekaj primerov. Sežiganje kostno-mesne moke v času epidemije bolezni norih krav (BSE) v Evropi. Naenkrat so nacionalna gospodarstva bila soočena s težavo, kam z vsemi predelanimi živalskimi odpadki, ki so še donedavna bili uporabljeni kot dodatek k prehrani goveda. Kljub temu, da je bilo na razpolago več potencialnih lokacij za sežig, je lokalno prebivalstvo zelo močno nasprotovalo sežigom kostne moke v svojih lokalnih okoljih. Podobni „revolti“ posameznih lokalnih skupin (tudi političnih), so botrovali nič koliko propadlim projektom ureditve gramoznic, odlagališč za smeti, kamnolomom, postavitve baznih telekomunikacijskih postaj,…

Božidar Novak knjige Krizno komuniciranje – Krize javnega mnenja. Kot pojasnjuje v svoji knjigi Krizno komuniciranje in upravljanje z nevarnostmi Božidar Novak, so krize javnega mnenja predvsem krize soočenja soočenja in krize zlonamernosti ali nasilja. Zelo pogost primer kriz javnega mnenja v podjetjih so krize, pri katerih skupine ljudi ostro nastopijo proti podjetju, njegovem vodstvu oz. njegovim odločitvam. Iz „Božidar Novak knjige Krizno komuniciranje“ lahko razberemo primer podjetja Nestle, ki se je soočilo z bojkotom proizvodov zaradi odločitve vodstva, da v države v razvoju izvaža mleko v prahu. Primer krize javnega mnenja veliko večjih razsežnosti je tudi odločitev Združenih Narodov za sankcije posamezne države ali regije v smislu blokade gospodarskih stikov z zunanjim svetom. Verjetno še odmevnejši primer je primer bojkota nizozemskih izdelkov in podjetij v muslimanskih državah, ki so bile užaljene s spornimi karikaturami preroka Mohamada.

Božidar Novak knjige Krizno komuniciranje – Krize upravljalskih napak. Kot ugotavlja Božidar Novak v svoji knjigi Krizno komuniciranje in upravljanje z nevarnostmi, so krize upravljalskih napak posledica nesposobnosti ali neznanja managerjev v podjetju, da odgovorno izpolnijo svoje naloge. Vzroki za tovrstne krize nemalokrat leže v pretiranih apetitih vodstvenih kadrov po zaslužku na račun pravic tistih, ki skrbe za ustvarjanje dodane vrednosti v podjetju ali drugih deležnikov podjetja. Verjetno najočitnejši primer tovrstne krize predstavlja vsa tobačna industrija, ki je desetletja z lažnimi sporočili in prikrivanjem dejstev poskušala zavajati trg kadilcev, da kajenje le ni tako zelo škodljivo. Tudi avtomobilska industrija se je velikokrat znašla v podobnih situacijah. V želji po čimvečjih dobičkih na prodano vozilo so nekateri proizvajalci avtomobilov namerno ponarejali rezultate testiranj posameznih komponent, ki so kasneje bile odgovorne za smrt stotine kupcev takšnih vozil.

Božidar Novak knjige Krizno komuniciranje – Krize iz gospodarsko političnega okolja. Med tovrstne krize lahko šetejemo obdobje velikih gospodarskih recesij (poglejmo si zlom ameriškega finančnega trga posojil za nepremičnine, ki je povzročil finančno krizo po vsem svetu), zaostritev zakonodaje (npr. Evropska komisija s posameznim zakonodajnim paketom vpliva na gospodarstvo 500 milijonskega evropskega trga), gospodarski prevzemi (sovražni in nesovražni),… Božidar Novak krize političnega okolja opredeli kot krize, ko je poslovanje organizacije pretirano zavezano ali izpostavljeno političnim pritiskom, ter kot politične krize širšega okolja, nacionalne ali regijske politične krize, ki se navadno kažejo v nestabilnosti in nezaupanju v gospodarstvo (primer ukrajinske krize, ko je Rusija prekinila dostavo plina zaradi politične „nekompatibilnosti“ ukrajinskih pogledov na odnose z Rusijo).

Božidar Novak SPEM d.o.o.
Božidar Novak svetovanje podjetjem
Božidar Novak lobiranje in PA
Božidar Novak knjige o lobiranju